Foto: iz odprtih virov
Skupna dolžina stojal za dokumente je približno 85 kilometrov.
Na svetu je veliko znanih krajev, do katerih je izjemno težko ali nemogoče priti. Zaradi tega so obrasli z miti, teorijami zarote in številnimi ugibanji, ki so kar se da daleč od resnice.
Danes vam bomo povedali, zakaj vas ne spustijo v Vatikansko knjižnico in kaj v resnici hranijo v njej.
Vatikanska knjižnica je skrivni trezor
Najprej je treba poudariti, da ima Vatikan dve različni ustanovi, knjižnico in arhiv, čeprav se nahajata v isti stavbi. Obe imata omejen dostop.
Tisto, kar vsekakor pade v oči, ko se omenita vatikanski arhiv in knjižnica, je njuna velikost. Pohvalijo se lahko s skupno dolžino približno 85 kilometrov regalov za dokumente. Od tega je približno polovica – 42 kilometrov – namenjena sami knjižnici.
Zaradi uradnega imena arhiva so mnogi ljudje zmotno mislili, da papeži nekaj skrivajo. Arhiv se je imenoval Archivum Secretum Vaticanum. Le da latinska beseda “secretum” v prvi vrsti pomeni “zasebni”. To pomeni, da gre za papežev zasebni arhiv, ki opravlja tudi vlogo vatikanskega državnega arhiva.
Zaradi nesporazumov in teorij zarote je papež Frančišek jeseni 2018 ustanovo preimenoval v Archivum Apostolicum Vaticanum – Vatikanski apostolski arhiv.
Dostop do arhiva in knjižnice je turistom omejen, saj so številni eksponati zelo krhki in imajo neverjetno zgodovinsko vrednost. Vstop je težji kot zgolj nakup vstopnice pri blagajni, kot v mnogih turističnih krajih, vendar ni nemogoč. Običajno vanj vstopijo znanstveniki in raziskovalci, ki gredo tja preučevat zelo stare in dragocene dokumente.
Vatikanska knjižnica – kako vstopiti
Na platformi Reddit so nekateri podiplomski študenti delili svoje praktične izkušnje v arhivu in knjižnici.
Da bi se izognili omejitvam dostopa, morate;
- imeti magisterij (najmanj) ustrezne stroke;
- predložite priporočilno pismo izobraževalne ustanove;
- povejte, s čim se ukvarjate in kaj želite raziskovati v arhivu ali knjižnici.
“Za raziskovanje v teh dveh ustanovah vam ni treba biti svetovno znan raziskovalec ali imeti posebnih povezav. Večina kolegov, ki sem jih srečal v čitalnicah, so bili ‘navadni’ podiplomski študenti, kot sem jaz,” je zapisal uporabnik.””
Sam delovni proces je precej monoton. Vstopiti moraš v Vatikan, kjer te pregledajo švicarska garda in vatikanska žandarmerija. Nato vstopite na veliko dvorišče, na katerem se nahajata vhoda v obe instituciji.
Oglasiti se morate pri vratarju in svoje stvari pustiti v garderobi. S seboj je prepovedano vzeti telefon. Običajno je treba vzeti liste papirja, svinčnik in beležko za zapisovanje informacij.
V arhivu je soba s tiskanimi in ročno napisanimi katalogi razpoložljivih zbirk. V knjižnici je na voljo elektronski katalog, na voljo pa je tudi brezžični internet. To vam omogoča navigacijo po množici informacij. Pri arhivistu bo mogoče naročiti in dobiti želeno gradivo. Številni rokopisi so na voljo v elektronski obliki za javni dostop.
Knjižnica hrani obsežno zbirko rokopisov in knjig. Arhiv vsebuje:
- račune in pisma iz vse Evrope od zgodnjega srednjega veka dalje;
- poročila papeških odposlancev;
- zadeve o upravljanju papeške province;
- knjige;
- Zakoni;
- rokopisi;
- drugi dokumenti.
Čeprav ima vse to veliko zgodovinsko vrednost, se v njem skorajda ne skrivajo škandalozna odkritja.
